Letos je iz 8. na 9. aprila potekal že 10. GOTIK (grozljivo orientacijsko tekmovanje in kričanje). Iz našega rodu se je udeležilo več ekip. Najbolje so se pa odrezale Miške, ki so v kategoriji GG starejši (gozdovniki in gozdovnice) usvojili 2. mesto, kar je velik uspeh. Potrebno je povdariti, da je bil to njihov prvi GOTIK. Najbolje je, če jih kar povprašamo.
Naš prvi GOTIK
V soboto 8. aprila smo se Močvirci odpravili na Grozljivo orientacijsko tekmovanje in kričanje ali na kratko GOTIK. Odšli smo tudi štirje člani iz voda Miške (Anamarija, Eva, Jakob in Maj), ki smo se GOTIKA udeležili prvič. Ob 15.30 smo se zbrali na glavni železniški postaji, od koder smo se z vlakom odpeljali do Borovnice, kjer je letos potekal že 10. GOTIK. V tamkajšnji osnovni šoli smo hitro zavzeli svoj košček telovadnice na katerem smo kasneje spali in počakali na začetek dogajanja. Najprej smo imeli zbor, nato pa sestanek za vodje. Na sestanku so naključno določili vrstni red ekip. Pristali smo na pred pred zadnjem mestu. Povedali so nam še, da bodo razpored s časi signalizacij, topotestov in štartov še razobesili, mi pa smo vsak po svoje preživljali prosti čas. Nekateri smo se družili med seboj in jedli sladoled, drugi pa so se družili s telefoni. Šele ko so obesili razpored smo ugotovili kaj za nas pomeni da smo pred pred zadnji, saj so prvi odšli na progo okoli osmih mi pa ob 23.10. Ob 22.10 smo imeli topoteste nato signalizacijo in ob 23.10 smo končno odšli na progo. Na progi smo kmalu dohiteli Opice in pot nadaljevali z njimi. Neprestano smo pričakovali, da nas bo kdo prestrašil in bili kar presenečeni, saj so nas prestrašili le dvakrat. Prvič nam se nam je mimo glav prizibal za vrat obešen krvav dojenček. Drugič pa kar cel človek. Našli smo 6 od 9 KTjev ter se vrnili v šolo. Bili smo izmučeni, prešvicani in ožuljeni zato nam je topel golaž, ki je čakal na nas še bolj teknil. Pojedli smo ga in zlezli v spalne vreče. Zjutraj me je zbudil Anamarijin glas, ko je Evi razlagala, da smo bili drugi. Z uvrstitvijo smo bili zadovoljni in presenečeni, saj je bila to naša prva nočna orientacija in si nismo mislili da bomo tako dobri. Hitro smo se spakirali, saj nismo hoteli zamuditi vlaka. Počakali smo le še na zbor, v katerem so tako nam kot Opicam, (bile so tretje) podelili nagrade. Z organizacijo smo bili zadovoljni, le nad nizko količino strašenja smo bili po eni strani razočarani. Na železniški postaji smo si razdelili nagrade in se zaspani a veseli vrnili v Ljubljano.
Maj Kastelic, Miške