Med 22. in 24. septembrom je Ljubljano zaznamovalo že 63. Republiško orientacijsko tekmovanje, ki smo ga z vnemo organizirali v Rodu močvirski tulipani. Osrednji prizorišči dogajanja sta bili Osnovna šola Vič na Abramovi ulici ter travnik v Šujici pri Ljubljani, in čeprav so bili obeti vremenske napovedi precej negotovi, smo si lahko oddahnili, ko smo se lahko na uvodnem zboru v petek zvečer zbrali na igrišču in ne v šolski telovadnici.
Prijave so se začele že ob 16. uri, vendar je bil uradni začetek zagotovo uvodni zbor, ki je se je začel dve uri kasneje. Organizatorji smo neprestano spremljali radarsko sliko padavin, da bi lahko uvodni zbor izvedli na igrišču. Ob vihranju zastave Zveze tabornikov Slovenije in tekmovalcih, ki so se veselili začetka tekmovanja, se je ob zaključku zbora tradicionalno slišala taborniška himna.
Nato je sledil sestanek za vodje ekip, ki mu je takoj sledil hiter preizkus znanja topografije za vse ekipe hkrati. Nekatere ekipe so se nato odpravile na prenos sporočila z Morsejevo abecedo, druge pa so skrbno vrisovale svoje kontrolne točke za progo, ki so jo podrobneje spoznale naslednji dan, nato pa so se še zamenjale.
Med tem so organizatorji potrpežljivo ocenjevali sveže rešene naloge, saj so bili vsi tekmovalci neučakani za prve rezultate. Za lačne želodčke pa je vmes poskrbela odlična večerja – kuskus s tuno in zelenjavo, ki je razvajal naše brbončice.
Naslednje jutro, še preden se je prebudilo sonce, so se prvi kontrolorji že pripravljali za odhod na progo. Letos nam je pri organizaciji skozi celoten vikend pomagalo kar 95 prostovoljcev, ki so omogočili nemoteno izvedbo tekmovanja. Kontrolorji so že pred sedmo uro postavljali savice na kontrolnih točkah in neučakano čakali prve tekmovalce. Slednji so se zbrali pred OŠ Vič in se nato z avtobusi LPP odpravili na štartno točko pri gasilskem domu PGD Medno. Tam so tekmovalci opravili še zadnje priprave in ogrevanje za premagovanje več kot 10 kilometrov dolge proge čez okoliške vrhove.
Prvi dan tekmovanja je bil poln izzivov. Tekmovalci so morali pokazati svoje veščine v risanju skice poti, krokija in profila terena, risanju ter prehodu minskega polja, pisanju opisa poti in hitrem teku na hitrostni etapi. V skladu s poslanstvom glavnega podpornika SiDG – Slovenskih državnih gozdov, ki si prizadeva za pospeševanje in krepitev socialnih funkcij gozdov, smo letos v nalogi organizatorja testirali tekmovalce v poznavanju Kodeksa obiska v naravi iz leta 2018.
Ko so tekmovalci prispeli na cilj prvega dne, jih je čakalo postavljanje bivakov in kuhanje obrokov na ognjišču. Vsi tekmovalci so prispeli premočeni, a veselih obrazov, da so lahko končno odložili svoje težke nahrbtnike. Organizatorji smo se sprva bali, da bo prostor za bivak popolno močvirje (napoved namreč ni bila obetavna), a nam je vreme prizaneslo in so lahko tekmovalci nemoteno postavili svoje bivake. Pri pripravi ognjišča smo tekmovalcem pomagali s suhim lesom, saj je bil okoliški gozd premočen, tako da tekmovalci niso imeli težav s kurjenjem ognja in kasnejšim kuhanjem tople večerje – golaža ali vegetarijanskega ričeta.
Ob ognju so tekmovalci delili svoje dogodivščine prvega dne, kako so se prebijali čez blatne poti in skozi gosto grmičevje Toškega čela. Ne dvomimo, da se je traserju cel vikend zelo kolcalo.
V nedeljo zgodaj zjutraj je vse tekmovalce pričakal zajtrk na bivaku ter vrisovanje kontrolnih točk, kjer so ekipe ugotovile, kakšna pot jih čaka do cilja. Tekom proge, ki je tekmovalce peljala čez Klobuk in Rožnik, so se tekmovalci preizkusili tudi v znanju semaforja ter risanju skice terena v ljubljanskem Mostecu. Za zaključek so tekmovalci še pokazali znanje prve pomoči –
ki je bila letos še posebej zanimiva in filmska – in postavili signalni stolp na igrišču osnovne šole, s čimer so uspešno zaključili tridnevno tekmovanje.
Na cilju so morale vse ekipe potrditi, da so bile na neoznačeni kontrolni točki pri Živalskem vrtu Ljubljana, s »selfie« sliko pred znamenitim kipom bika našega znanega kiparja Janeza Boljke.
Vsi tekmovalci so tudi po drugem dnevu premagovanja blatne proge v šolo prišli čisto premočeni. Na šoli so jih čakali topli tuši in veliko prostora za sušenje svoje opreme, poleg tega pa tudi okusni bolognese makaroni. Če je prvi dan ostalo nekaj kuskusa, je tokrat makaronov zmanjkalo v hipu. Za posladek pa je poskrbela kmetija Flis, ki nam je radodarno podarila kar 60 litrov domačega jogurta z različnimi okusi.
Med tem, ko so tekmovalci počivali in masirali svoje izmučene noge, so popravljalci izdelkov hitro in vestno popravljali še zadnje naloge in vpisovali rezultate na spletno stran. Tekmovalci so lahko do rezultatov dostopali preko spletne strani in QR kode, kar je omogočilo ekipam, da so lahko ves čas spremljale ocene izdelkov in končno uvrstitev.
Kmalu je napočil vrhunec nedelje in klic, ki naznanja zaključni zbor in podelitev nagrad za najboljše ekipe in za posameznike najboljših izdelkov. Letos je skupna zmaga za najuspešnejši rod na tekmovanju šla v roke Rodu Jezerski zmaj, a pohvalo si zasluži čisto vsak tekmovalec in prostovoljec, ki je bil z nami na zadnji septembrski vikend v Ljubljani. Skupaj smo se lotevali nalog in izzivov tekmovanja, ustvarjali nove spomine, spoznavali nove taborniške prijatelje, se povezali z že starimi in odkrivali svoje zmožnosti, močno voljo ter spoznavali, da so tudi majhne zmage tiste, ki štejejo.
Poleg tekmovalcem in prostovoljcem želimo izraziti tudi globoko zahvalo vsem ostalim sponzorjem Republiškega orientacijskega tekmovanja, ki so s svojo velikodušnostjo obogatili naš darilni sklad. Posebno izpostavljamo prej omenjene Slovenske državne gozdove, Pustolovski park Geoss, Iglu šport, Mestno občino Ljubljana, Samaro tiskarno, Plezališče Tivoli, DeltaHub, Suunto in Urarno Lećnik. Brez njihove podpore ne bi mogli izvesti tega izjemnega dogodka in tekmovalcem podeliti takih nagrad.
In tako se je zaključilo 63. Republiško orientacijsko tekmovanje, ki je bilo polno izzivov, znanja in pustolovščin. Zahvaljujemo se vsem, ki so prispevali k uspehu tega dogodka, in že nestrpno pričakujemo naslednje leto, ko se bomo spet podali na orientacijske poti v naravi, tokrat v vlogi tekmovalcev.
