MARŠ V NARAVO

MARŠ V NARAVO
6. 5. 2021 Matic Lesjak

Prejšnji vikend smo se štirje močvirci udeležili akcije Marš v naravo, ki je sicer zaradi situacije zgledal
malo drugače, vendar zato čisto nič manj zanimivo in polno dogodivščin. Akcija je potekala v sklopu
25 za 25, ki obeležuje 25. obletnico Mestne zveze tabornikov Slovenije. Za vsak izlet si je vsaka
skupina lahko lokacijo izbrala en dan prej. Vsak dan smo imeli možnost izbire med tremi različnimi
ciljnimi točkami, na katerih so nas čakali mrtvi KT-ji z vpisnimi knjižicami in zabavnimi interaktivnimi
nalogami iz različnih področij.
Prvi dan, torej v soboto, smo se odločili za izlet na Grad Smlednik. Na vrhu smo opravili nalogo, se
odžejali, pomartinčkali in se odpravili po grebenu še do Svetega Tilna, saj smo se strinjali, da pot do
gradu ni bila dovolj zahtevna.

Naslednji dan smo si zadali malo večji izziv in se s kolesi odpeljali do Iškega Vintgarja. Bosih nog smo
prečkali reko Iško in nadaljevali pot, ki jo je spremljal pogled na neokrnjeno naravo. Na poti do cilja
smo srečali še ekipo iz rodu Sivi volk in v dobri družbi nadaljevali pot do sotočja reke Iške in Zale, kjer
nas je čakala steklena posoda z izzivom. Seveda pa nam zadan izziv ni bil dovolj, zato smo splezali še
na skalo in ujeli nekaj spominskih slik z dronom. Po pohodu in opravljenih izzivih, ki so vključevali
poziranje kot slavne umetnine in postavljanje kamnitih stolpov, pa se je seveda spodobil tudi skok v
osvežilno Iško za pogumne. To je bil naš zadnji postanek pred odhodom domov in pred pripravami na
naslednji podvig.

V podobni zasedbi smo Marš tako nadaljevali tudi v ponedeljek, ko so nas kolesa in noge vodile na
Hrib z imenom Strašnjak. Vrh smo dosegli v precej kratkem času. Poimenovali smo dve drevesni vrsti,
ki smo jih prepoznali, kot je narekovala naloga in nato še malo poklepetali, preden nas je pot vodila
nazaj po klancu navzdol. V lužah na kolovozu smo srečali tudi nekaj štirikrakih prijateljev, zato smo
postanek posvetili opazovanju njihove unikatne lepote.

 

Kljub slabi vremenski napovedi se tudi zadnji dan Marša nismo vdali in smo se, sicer z avtomobilom,
odpeljali do Srednjih Gameljn, ki smo si jih izbrali kot izhodiščno točko za pohod. KT nas je sicer čakal
pri jezeru pod Rašico, vendar so nas klobase in druge slovenske dobrote na vrhu hriba premamile in
smo zavili še na Rašico. Stezice navzdol niso predstavljale prevelikega napora, za razliko od lociranja
končne točke, s katero smo imeli kar nekaj preglavic. Kljub temu pa smo se, kot pravi taborniki,
pregrizli čez ovire in prispeli do starega drevesa pod katerim nas je pričakal še zadnji podvig. Opravili
smo še zadnjo nalogo, pri kateri smo prehodili minsko polje, ki nam ga je podala prejšnja ekipa in si
izmislili svojo obliko polja za naslednjo skupino, ki je prišla na točko. S tem smo uspešno zaključili
Marš v naravo in ga proslavili v Domžalski slaščičarni, utrujeni, vendar z nasmehom na obrazu.

Organizacija dogodka me je prijetno presenetila, izkušnja pa je bila sproščujoča in nepozabna. Upam,
da bomo naslednje leto lahko nadaljevali z našimi podvigi, osvojili še več Slovenskih vrhov in srečali
še mnogo novih obrazov.
-Pia Sivec

slike: Žiga Debevec